Kaj je pretesting?
Pretesting pomeni odgovarjanje na vprašanja o temi, preden ste jo preučili. Pogledate naslove, učne cilje ali kratek seznam vprašanj, poskusite odgovore po spominu in šele nato preberete poglavje, PDF ali zapiske predavanja.
To je oblika vaje priklica, ne trditev, da ugibanje nadomesti učenje. Pregled raziskav poroča, da vaja priklica kmalu po učenju lahko upočasni pozabljanje pri različnem gradivu in v različnih okoljih. Pretesting majhen poskus priklica premakne na začetek seje, nato vir uporabi kot popravno povratno informacijo.
Zakaj lahko neuspešen prvi poskus vseeno pomaga
Učenci pogosto čakajo, da se počutijo pripravljene, preden se preverijo. Ta zamuda lahko skrije, kaj je pravzaprav neznano. Pretest naredi neznano vidno pred prvim pazljivim branjem.
Raziskave neuspešnega priklica so pokazale, da lahko neuspešen poskus, ki mu sledi pravilna informacija, v eksperimentalnih nalogah izboljša poznejši spomin na te postavke. Koristna sestavina je poskus plus poznejše preverjanje, ne ugibanje samo po sebi. Če si odgovor izmislite in ga nikoli ne primerjate z virom, ste vadili le samozavestno napako.
Šeststopenjski potek pretestinga
- Izberite en neprebran odsek. Uporabite en odsek poglavja, oris predavanja ali stran zapiskov. Cel predmet je za preverjanje preširok.
- Napišite tri do pet vprašanj. Raje uporabite pozive, ki zahtevajo razlago: »Zakaj se to zgodi?«, »Kateri so koraki?« ali »Kako bi se to spremenilo, če …?«
- Najprej odgovorite po spominu. Napišite ali izgovorite celoten poskus. Če se vam nič ne porodi, zabeležite prazno mesto, namesto da vir takoj odprete.
- Berite, da popravite vrzeli. Vsak poskus primerjajte z izvirnim gradivom. Posebej označite pravilne, manjkajoče in netočne točke.
- Prepišite šibke odgovore. Sestavite kratek popravek s svojimi besedami. Ne prilepite izbrušenega odstavka, ki ga samo prepoznate.
- Shranite vprašanja za pozneje. Iste postavke obdržite za poznejšo sejo. Pretesting ustvari seznam vprašanj; poznejši priklic ga uporabi.
Obdelan primer
Neprebran vir: Kratek odsek o tem, zakaj povečanje površine pospeši številne kemijske reakcije.
Pretest vprašanja: Kaj se mora trčiti, da pride do reakcije? Zakaj bi prah reagiral hitreje kot en velik kos enake mase? Kaj tukaj pomeni »uspešen trk«?
Prvi poskusi: Delci se morajo srečati. Prah je manjši, zato reagira hitreje. Uspešen trk je, ko se zlepijo.
Po branju: Prvi odgovor je nepopoln. Koristna povezava je pogostost trkov na površini: na voljo je več delcev reaktanta, zato več priložnosti za uspešne trke na enoto časa. »Manjši« ni mehanizem.
Popravek: Enkrat prepišite odgovor o površini, nato obdržite ista tri vprašanja za poznejši poskus priklica.
Pretest ni potreboval popolnega rezultata. Določil je, kaj mora prvo branje razložiti. Naslednja seja naj prikliče zamisel o pogostosti trkov, ne daljše različice »ker je manjše«.
Pretesting, blurting in kvizi z enim vprašanjem
Uporabite pretesting pred prvim pazljivim branjem. Uporabite blurting, ko ste gradivo že videli in želite zemljevid tega, kar manjka. Uporabite eno vprašanje naenkrat, ko morate izolirati eno razmerje.
- Pretesting: najboljši na začetku novega odseka, ko želite, da prvo branje cilja na znane vrzeli.
- Blurting: najboljši po prvem prehodu, ko želite prosti izliv celotne teme.
- Aktivni priklic z enim vprašanjem: najboljši, ko en mehanizem sploh ne deluje, ali ko je izliv preveč zmešan.
Te metode lahko združite. Pretest ustvari vprašanja. Poznejša seja z enim vprašanjem preizkusi šibke postavke. Poznejši izliv preveri, ali tema še drži skupaj.
Pogoste napake
- Najprej branje, nato to imenovati pretest. To je običajna ponovitev, ne pretesting.
- Preveč vprašanj. Tri do pet osredotočenih postavk premagajo 40-vprašanjski neprebran kviz.
- Ustavitev po ugibanju. Učenje se zgodi, ko preverite vir in prepišete napako.
- Kopiranje ustvarjenega odgovora kot popravka. Popravljeni odgovor sestavite sami, ko najdete dokaz.
- Nikoli se ne vrniti k istim vprašanjem. Pretest postavke obdržite za poznejšo sejo priklica.
Kako uporabljati aplikacijo za pretesting
Aplikacija je koristna, ko zmanjša pripravo, ne ko odgovarja namesto vas. Feynman AI lahko PDF-je, zapiske, predavanja in videoposnetke spremeni v kvizna vprašanja. Začnite z enim neprebranim virom, zahtevajte majhen nabor vprašanj za razlago, poskusite jih pred razkritjem podpornega gradiva in ustvarjeno vsebino preverite s tem virom.
Če želite časovno strukturo, uporabite brezplačni načrtovalnik učnih sej za aktivni priklic. Za poln izliv po prvem branju glejte metodo blurting. Za tesnejšo zanko glejte kako se učiti eno vprašanje naenkrat.
Spremenite neprebrano gradivo v prvi poskus
Izberite razpoložljivi čas in vir, nato z načrtovalnikom pred prvim pazljivim branjem umestite kratko zanko prikliči–preveri–popravi.
Odpri načrtovalnik aktivnega priklicaPogosta vprašanja
Kaj je pretesting pri učenju?
Pretesting (predhodno preverjanje) pomeni odgovarjanje na vprašanja o temi, preden ste jo preučili. Vprašanja poskusite po spominu, nato preberete vir, da popravite vrzeli.
Ali pretesting deluje, če so odgovori napačni?
Neuspešen prvi poskus lahko vseeno pomaga poznejšemu učenju teh postavk v eksperimentalnih okoljih. Koristno zaporedje je poskus, nato preverjanje izvirnega vira. Ne ustavite se po ugibanju.
Koliko pretest vprašanj naj uporabim?
Uporabite majhen nabor, pogosto tri do pet vprašanj za en odsek. Dolg pretest postane še en neprebran kviz. Veliko poglavje razdelite na manjše zaprte odseke.
Ali lahko Feynman AI iz mojega gradiva ustvari pretest vprašanja?
Feynman AI lahko PDF-je, zapiske, predavanja in videoposnetke spremeni v kvizna vprašanja. Ta vprašanja uporabite kot pretest pred branjem, nato ustvarjene postavke preverite z izvirnim virom.
Raziskovalni viri
- Neuspešni poskusi priklica izboljšajo poznejše učenje
- Vaja priklica olajša učenje (pregled)
- Učenje, okrepljeno s preizkusom
- Vaja priklica v primerjavi z elaborativnim učenjem